Mladiči človeku podobnih opic spijo ob materi od štiri do sedem let
Človek ni edini sesalec, pri katerem mladič spi blizu matere ali družine. Pri naših najbližjih sorodnikih, človeku podobnih opicah, si mladič več let deli gnezdo z materjo, tudi dolgo po tem, ko si ga že zna zgraditi sam. Pri večini drugih sesalcev gre hitreje: pri polovici vrst se mladiči pri materi dojijo manj kot dva meseca.
To pomeni
- Pri človeku podobnih opicah je običajno, da mladič več let spi pri materi, tudi ko si že zna sam zgraditi gnezdo.
- Pri večini sesalcev gre hitreje: le pri 8 % vrst se mladiči pri materi dojijo vsaj eno leto.
- Pri skoraj polovici vrst v našem izboru je mladič sprva blizu matere ali družine: v materini vreči, na njenem telesu ali v gnezdu.
- Živali nam ne povedo ničesar o tem, kaj je najbolje za človeške otroke.
Kje je mladič v prvem obdobju življenja?
64 vrst sesalcev iz vseh 27 redov, izbranih po vnaprej določenem pravilu, ki ne upošteva spanja. Viri navajajo, kje mladiča zadržujejo, nosijo ali skrivajo, le redko pa, kje spi.
31 od 64vrst: mladič je sprva blizu matere ali družine
Blizu matere ali družine31
- V materini vreči12npr. kratkokljuni kljunati ježek, južni monito del monte in severozahodni vrečasti krt
- Mati ga nosi10npr. Robinsonov mišji oposum, vrečarski mravljinčar in severna tamandua
- V gnezdu ali brlogu z materjo6npr. brazilski tripasni pasavec, podzemna svinjka in šimpanz
- V telesnem stiku z materjo1npr. skalni pečinar
- Z družino ali kolonijo2npr. veliki rjavi netopir in Bairdov tapir
Ni blizu matere11
- Skrit sam, mati ga prihaja dojit6npr. črno-rdečerjavi rilčasti skakač, navadna tupaja in zajec
- Od rojstva sledi materi5npr. afriški savanski slon, beli nosorog in Commersonov delfin
Vir tega ne navaja22
- npr. kljunaš, dolgognobi rovkasti oposum in veliki dlakavi pasavec
Vseh 27 redov
- Stokovcikljunaš: Vir tega ne navajakratkokljuni kljunati ježek: V materini vrečizahodni dolgokljuni kljunati ježek: V materini vreči
- Rovkasti oposumidolgognobi rovkasti oposum: Vir tega ne navaja
- Ameriški oposumiRobinsonov mišji oposum: Mati ga nosiaceramarski oposum: Mati ga nosiandski belouhi oposum: ni vključeno v štetje
- Red monito del montePanchov monito del monte: ni vključeno v štetjejužni monito del monte: V materini vreči
- Vrečasti krtiseverozahodni vrečasti krt: V materini vrečisrednjepuščavski vrečasti krt: V materini vreči
- Zverojedi vrečarjikrtačastorepa vrečarska kuna: V materini vrečivrečarski mravljinčar: Mati ga nosidibbler: V materini vreči
- Vrečasti jazbeci (bandikuti)veliki bilbi: V materini vrečidolgonosi bandikut: V materini vrečijužni rjavi bandikut: V materini vreči
- Dvosprednjezobci (kenguruji, koale itd.)bakreni ščetkastorepi posum: ni vključeno v štetjerdečerjavi zajčji valabi: V materini vrečiantilopski valaru: V materini vreči
- Pasavciveliki dlakavi pasavec: Vir tega ne navajaorjaški pasavec: Vir tega ne navajabrazilski tripasni pasavec: V gnezdu ali brlogu z materjo
- Lenivci in mravljinčarjipritlikavi triprsti lenivec: Vir tega ne navajaseverna tamandua: Mati ga nosiHoffmannov dvoprsti lenivec: Mati ga nosi
- Rilčasti skakačičrno-rdečerjavi rilčasti skakač: Skrit sam, mati ga prihaja dojitštiriprsti rilčasti skakač: Vir tega ne navajardečerjavi rilčasti skakač: Vir tega ne navaja
- Tenreki in zlati krtiruvenzorska vidrina rovka: Vir tega ne navajaGrantov zlati krt: Vir tega ne navajakratkorepi rovkasti tenrek: Vir tega ne navaja
- Cevozobcipodzemna svinjka: V gnezdu ali brlogu z materjo
- Trobčarjiafriški savanski slon: Od rojstva sledi materiafriški gozdni slon: Od rojstva sledi materiazijski slon: Od rojstva sledi materi
- Pečinarjijužni drevesni pečinar: ni vključeno v štetjeskalni pečinar: V telesnem stiku z materjo
- Morske kravedugong: Mati ga nosi
- Leteči lemurji (kolugi)filipinski kolugo: Mati ga nosisundski kolugo: Mati ga nosi
- Tupajenavadna tupaja: Skrit sam, mati ga prihaja dojitvelika tupaja: Skrit sam, mati ga prihaja dojitpalavanska tupaja: ni vključeno v štetje
- Primatišimpanz: V gnezdu ali brlogu z materjozlatoglavi tamarin: Vir tega ne navajasiamang: Mati ga nosi
- Zajciameriški pritlikavi kunec: Vir tega ne navajazajec: Skrit sam, mati ga prihaja dojitamamijski zajec: Skrit sam, mati ga prihaja dojit
- Glodavcijužni barjanski leming: Vir tega ne navajapolh: Vir tega ne navajacoloradska tekunica: ni vključeno v štetje
- Žužkojedi (ježi, rovke, krti)južna kratkorepa rovka: V gnezdu ali brlogu z materjojužnoafriški jež: Vir tega ne navajadvobarvna belozoba rovka: ni vključeno v štetje
- Netopirjimala zlatogriva leteča lisica: Vir tega ne navajadajaški sadni netopir: Vir tega ne navajaveliki rjavi netopir: Z družino ali kolonijo
- Luskavciindijski luskavec: V gnezdu ali brlogu z materjobelotrebušni luskavec: Mati ga nosikopenski luskavec: Vir tega ne navaja
- Zveriocelot: Vir tega ne navajakratkouhi pes: V gnezdu ali brlogu z materjonovozelandski morski lev: Vir tega ne navaja
- Lihoprsti kopitarjiBairdov tapir: Z družino ali kolonijonižinski tapir: Vir tega ne navajabeli nosorog: Od rojstva sledi materi
- Sodoprsti kopitarji in kititibetanska antilopa: Vir tega ne navajapuku: Skrit sam, mati ga prihaja dojitCommersonov delfin: Od rojstva sledi materi
Vir: Animal Diversity Web (University of Michigan Museum of Zoology); Mammal Diversity Database v2.5 (doi 10.5281/zenodo.21654811).
Grafiko lahko uporabita v skladu z navedenim pogojem. Študije in meritve, iz katerih izvirajo podatki, pripadajo njihovim avtorjem.
Kako dolgo mladič sesa pri materi?
Starost ob odstavitvi pri 2174 vrstah sesalcev, za katere je ta podatek znan. Sesanje ni isto kot skupno spanje, vendar je mladič toliko časa odvisen od matere.
- Manj kot 1 mesec60527,8 %
- 1-3 mesece81337,4 %
- 3-6 mesecev34215,7 %
- 6-12 mesecev24011,0 %
- 1-2 leti1456,7 %
- 2-3 leta231,1 %
- 3 leta ali več60,3 %
Mladiči le 6 vrst sesajo približno tri leta ali dlje: atlantski lisasti delfin, šimpanz, afriški slon in tri vrste orangutanov.
174 vrstsesajo vsaj eno leto (8 %)
Katere vrste so to?
- Primati99
- Kiti33
- Kenguruji in drugi20
- Lihoprsti kopitarji9
- Zveri6
- Morske krave3
- Trobčarji2
- Netopirji1
- Drugi sodoprsti kopitarji1
Vir: Soria in sod. 2021, COMBINE, Ecology (doi 10.1002/ecy.3344).
Grafiko lahko uporabita v skladu z navedenim pogojem. Študije, iz katerih izvirajo podatki, pripadajo raziskovalcem.
Kako dolgo mladič spi pri materi ali družini?
Število let, preden mladič začne spati ločeno, pri vrstah, za katere je bilo to izmerjeno ali opisano.
- Orangutanmati6,6 letnajzgodnejše opažanje
- Bonobomati6-7 letnajmanj
- Šimpanzmati4-5 letnajmanj, nekateri tudi do 10
- Nočna opicadružina2,2-4,9 let
- Gorilamatipribl. 4 let
- Titi opicadružina2-3 let
- Boberdružinapribl. 2 let1-7 let
- Gibonmatipribl. 2 let
- Rjavi medvedmati1,3 letdo 2,3
- Koalamati0,5 letv vreči, nato na materi do enega leta starosti
- Rdeči kengurumati0,6 letživi v materini vreči
- Polarni medvedmati0,3 letv brlogu
- Volkmati3 tednovv brlogu
Vrste odraščajo različno hitro, zato teh let ni mogoče pretvoriti v človeško starost. Mladiči polarnega medveda, slona, delfina in volka ostanejo pri materi ali skupini več let, vendar ni nujno, da spijo skupaj.
Vir: Permana idr. 2024; Khayer idr. 2025; Oelze idr. 2024; Savagian in Fernández-Duque 2017; Fernández-Duque 2009; Dian Fossey Gorilla Fund 2019; Souza-Alves idr. 2011; Smithsonian's National Zoo; B.C. Conservation Data Centre; Mayer idr. 2017; Reichard 1998; Yi idr. 2023; Swenson idr. 1998; Van de Walle idr. 2021; Australian Museum (koala); Taronga 2018; Australian Museum (rdeči kenguru); Andersen idr. 2024; Mech 1992.
Grafiko lahko uporabita v skladu z navedenim pogojem. Študije in meritve, iz katerih izvirajo podatki, pripadajo njihovim avtorjem.
Orangutan se od doma odseljuje postopoma
Deset let terenskih podatkov s Sumatre: kdaj se mladiči naučijo graditi gnezda in kdaj začnejo spati sami.
- 6 mesecevInteresse for redebygning
- pribl. 1 letoBygger dagreder
- skoraj 3 letaØver sig på natreden
- 3–4 letaØver mest
- 6,6 letaFørste hele nat alene (tidligst set)
- pribl. 8 letSelvstændig (i gennemsnit 8,6 år)
Mladiči si pogosto zgradijo lastno nočno gnezdo nekaj metrov nad materinim, vendar se ponoči redno preselijo k njej.
Vir: Permana idr., Animal Behaviour 2024.
Grafiko lahko uporabita v skladu z navedenim pogojem. Študije, iz katerih izvirajo podatki, pripadajo raziskovalcem.
Nekateri spijo z vso družino
Pri teh vrstah mladič spi z vso družino ali skupino, ne le z materjo.
Titi opica
Familien sover i klump med halerne flettet ind i hinanden.
Vir: Souza-Alves idr. 2011.
Azarjeva nočna opica
Familien sover i klump ved alt fra 5 til 35 graders varme.
Surikata
Hele gruppen overnatter i samme hule og sover tæt sammen.
Gola podgana
Kolonien sover i en bunke, op til fire dyr i højden.
Bober
Familien sover i hytten af grene og mudder.
Grafiko lahko uporabita v skladu z navedenim pogojem. Študije in meritve, iz katerih izvirajo podatki, pripadajo njihovim avtorjem.
Kako smo računali
Podatki o številu let za posamezne vrste izhajajo iz terenskih raziskav, muzejev in živalskih vrtov. Svetlejše polje prikazuje razpon, ki ga navajajo viri.
Vrednost 6,6 let za orangutana predstavlja najzgodnejše opažanje v desetletni terenski raziskavi, ne povprečja. Podatek, da nekateri šimpanzi delijo gnezdo z materjo do starosti 10 let, je iz druge roke.
Štiri vrednosti so izpeljane, ne neposredno izmerjene: 2,3 let pri rjavem medvedu (tretja zima v brlogu), 0,5-1,0 let pri koali (mladič ostaja ob materi), približno 2 let pri gibonu (starostna skupina) ter podatek, da mladiči titijev in nočnih opic spijo v družinski gruči, dokler se ne odselijo.
Pri gibonu, titiju, nočni opici in delfinu številke temeljijo na povzetkih raziskav.
Podatek o možganih: Pri človeku se 29,9 % rasti možganov zgodi pred rojstvom, pri šimpanzu pa 40,1 % (DeSilva in Lesnik 2006).
Vzorec 71 vrst: Iz podatkovne zbirke Mammal Diversity Database v2.5 smo po določenem pravilu izbrali do tri vrste iz vsakega od 27 redov sesalcev, in sicer med vrstami, za katere Animal Diversity Web vsebuje opis starševske skrbi. 7 vrst ni bilo mogoče zanesljivo razvrstiti in niso vključene v štetje. Vsak red je zastopan z največ tremi vrstami, zato številke veljajo za vrste v vzorcu in ne predstavljajo deleža vseh sesalcev.
Le 5 od 64 opisov neposredno omenja spanje ali počitek. Slika zato prikazuje, kje se mladič zadržuje v začetnem obdobju, ne pa izmerjenega spanja. Če vir navaja le, da se mladič rodi v gnezdu, ne omenja pa matere, je vrsta uvrščena pod »Vir tega ne navaja«.
Starost ob odstavitvi izhaja iz podatkovne zbirke COMBINE (Soria idr. 2021), ki vsebuje podatke za 2174 od 6234 vrst sesalcev. Vrsta šteje med tiste, ki sesajo »vsaj eno leto«, če mladič sesa najmanj 360 dni, saj številni viri navajajo 12 mesecev (pri strogi meji 365 dni je takih vrst 141). Pri človeku podobnih opicah so vrednosti v podatkovni zbirki za 0,5-6 let nižje kot v novejših terenskih raziskavah, zato je dolgi rep verjetneje prekratek kot predolg. Vrednost za tapanulijskega orangutana je prevzeta od sumatranskega orangutana.